Postanite podpornik projekta in nam pomagajte doseči našo vizijo.
Pridružite se ekipi naših predavateljev in s svojo izkušnjo vplivajte na mlade.
Postanite del naše organizacijske ekipe.
Organizirajte predavanje.
Novo šolsko leto 2011/12 se je pri nas začelo malo drugače. Na enem mestu smo združili strokovnjake, ki aktivno soustvarjajo prometno varnost pri nas. Na razpravi z naslovom Ustvarjajmo vrednoto varne vožnje skozi vseživljenjsko učenje, ki je potekala 2. septembra 2011 v okviru Auto-Motor Showa Ljubljana, smo jim zastavili vprašanje: Ali je v današnji družbi mogoče ustvariti vrednoto varne vožnje in kako naj se tega lotimo?
Svoj pogled so predstavili:
Njihove poglede smo posneli. Ogledate si jih lahko v tem videu (dolžina: 36:15 min):
Izhodišča
Vsi se zavedamo, da je varnost v cestnem prometu postala ena najpomembnejših tematik, katero aktivno soustvarjamo in ohranjamo vsi posamezniki v naši družbi. Čeprav se stanje na slovenskih cestah v zadnjih letih izboljšuje, število prometnih nesreč in s tem posledic – smrtnih žrtev, hudo telesno poškodovanih, ipd. – trenutno še ne upada dovolj strmo, da bi zadostili ciljem zadanim v Programu EU za varnost v cestnem prometu 2011-2020 in zavezi Decade of Action for Road Safety 2011-2020. Zato moramo interesne skupine, ki so se združile z namenom aktivne participacije pri izboljšanju prometne varnosti na slovenskih cestah, in vladni akterji združiti moči ter z izvajanjem različnih pristopov stremeti k zadanim ciljem.
Zastavljenih je bilo 7 strateških ciljev (več na spletnem mestu Europa.eu), ki bodo prispevali k zadostitvi skupnega cilja – zmanjšanja števila smrtnih žrtev v prometu za polovico in s tem ohranitev več kot 5 milijonov življenj in več kot 50 milijonov hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.
Človeško obnašanje je namreč še vedno največji dejavnik tveganja v cestnem prometu. Brez zadostne vzgoje in izobraževanja ter predvsem kontinuiranega vseživljenjskega učenja, pa se ta dejavnik tveganja še poglablja.
Zastavlja se vprašanje, zakaj so mladi, kljub vzgoji in izobraževanju še vedno najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč. Je temu kriva mladostniška zanesenost, dokazovanje samemu sebi in drugim, ... ali nezadosten sistem izobraževanja o prometni varnosti? Kaj pa potem? Ko opravimo izpit, vozimo nekaj let in če nismo omejeni z zdravniškimi pregledi, vozimo brez vsakršnih obveznosti do svojega 80 leta starosti, ne da bi se sploh kdaj vprašali, ali še poznamo prometne predpise, ali smo seznanjeni s spreminjajočimi se prometnimi režimi, spreminjajočo zakonodajo, ... ali bi še znali oskrbeti ponesrečenca, če se prvi pripeljemo na kdaj hude prometne nesreče?
V raziskavah (Gril, 2010) je bilo ugotovljeno, da trenutno zastavljen izobraževalni sistem na področju vzgoje in varnega ravnanja v cestnem prometu ne zadošča potrebam in predvsem ustreznemu kontinuiranemu zagotavljanju ustreznih znanj za vse starostne skupine. Hkrati pa tradicionalni načini vzgoje in usposabljanja mladih za pridobivanje kompetenc potrebnih za vožnjo ter represivni ukrepi ne dosegajo želenih učinkov (povzeto po Gril, 2011).
Kako zapolniti manjkajočo vrzel? Ali so to formalna uvajanja izobraževanj (npr. v obliki pet ali desetletnih preverjanj znanj, ki bi bila nujna ob spremembi prometnih režimov, zakonodaji, ... Ali je ključ v neformalnih izobraževanjih, ki smo se jih lotile organizirane skupine civilne družbe, ki ne želimo, da bi se naše zgodbe ponavljale?
Kako med mladimi (pa tudi starejšimi) spodbuditi, da je voziti varno kul in da si največji »frajer« če voziš po omejitvah in skladno s cestnoprometnimi predpisi (pa ne zato, ker boš prihranil nekaj denarja zaradi vedno višjih kazni, ampak ker ne boš ogrožal sebe in drugih udeležencev v prometu in boš svojim voznikom velik vzor)?
Manjkajočo vrzel je potrebno nekako zapolniti. Z izobraževanji, ki so ljudem (tako mladim kot starejšim) blizu, s katerimi spodbujamo ustvarjanje pozitivnih vrednot, zavesti o krhkosti življenj (svojega in drugih) ter odgovornega ravnanja v cestnem prometu. Pravi način je kontinuirano vplivanje na otroke v vseh starostnih obdobjih, hkrati pa v proces učenja vključiti starše otrok, njihove stare starše, ter kontinuirano vplivati tudi na njihova stališča do pozitivnega ravnanja in zgleda v cestnem prometu – ustvariti trajnostno, vseživljenjsko učenje.
Namen in cilji
Tematike
Viri:
Gril, R. (2010). Analiza stanja na področju managementa znanja za varnost cestnega prometa v Sloveniji. Magistrsko delo, Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju.
Gril, R., mag. manag. (2011). Psihologija v cestnem prometu kot izhodišče vzgoje in izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil. Strokovni članek v zborniku: ProRoad Safety: Vloga in pomen diseminacije znanj za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu = the role and importance of dissemination of knowledge to ensure better road safety / Pro Road Safety Conference 2011, uredila Anamarija L. Mrgole. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, 2011.
