Dogodki

Okrogla miza / Razprava: Ustvarimo vrednoto varne vožnje skozi vseživljenjsko učenje

Novo šolsko leto 2011/12 se je pri nas začelo malo drugače. Na enem mestu smo združili strokovnjake, ki aktivno soustvarjajo prometno varnost pri nas. Na razpravi z naslovom Ustvarjajmo vrednoto varne vožnje skozi vseživljenjsko učenje, ki je potekala 2. septembra 2011 v okviru Auto-Motor Showa Ljubljana, smo jim zastavili vprašanje: Ali je v današnji družbi mogoče ustvariti vrednoto varne vožnje in kako naj se tega lotimo?

Svoj pogled so predstavili:

• Andrej Jereb, naš najuspešnejši reli voznik, odličen podjetnik in pobudnik preventivne akcije Zapelji me varno;
• prof. dr. Marko Polič, redni profesor psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki je velik del svoje kariere posvetil raziskovanju psihologije prometa;
• Mitjan Bizjak, vodja Sektorja za voznike pri Javni agenciji RS za varnost prometa, ki meni, da varnost v prometu ni le skrb države, ampak predvsem vesti in etike vsakega državljana;
• Robert Gril, mag. manag., vodja Izpitnega centra za vozniške izpite Celje, ki je svoje poklicne izkušnje nagradil v raziskavi o izobraževanju o varnosti v cestnem prometu;  in
• Janez Hudej, ustanovitveni član gibanja »Še vedno vozim – vendar ne hodim«, ki svojo osebno izkušnjo prenaša mladim naprej in se zavzema, da bi tovrstne vsebine postale del izobraževalnih vsebin v srednjih šolah.

Njihove poglede smo posneli. Ogledate si jih lahko v tem videu (dolžina: 36:15 min):

Še nekaj informacij iz ozadja okrogle mize / razprave

Izhodišča
Vsi se zavedamo, da je varnost v cestnem prometu postala ena najpomembnejših tematik, katero aktivno soustvarjamo in ohranjamo vsi posamezniki v naši družbi. Čeprav se stanje na slovenskih cestah v zadnjih letih izboljšuje, število prometnih nesreč in s tem posledic – smrtnih žrtev, hudo telesno poškodovanih, ipd. – trenutno še ne upada dovolj strmo, da bi zadostili ciljem zadanim v Programu EU za varnost v cestnem prometu 2011-2020 in zavezi Decade of Action for Road Safety 2011-2020. Zato moramo interesne skupine, ki so se združile z namenom aktivne participacije pri izboljšanju prometne varnosti na slovenskih cestah, in vladni akterji združiti moči ter z izvajanjem različnih pristopov stremeti k zadanim ciljem.

Zastavljenih je bilo 7 strateških ciljev (več na spletnem mestu Europa.eu), ki bodo prispevali k zadostitvi skupnega cilja – zmanjšanja števila smrtnih žrtev  v prometu za polovico in s tem ohranitev več kot 5 milijonov življenj in več kot 50 milijonov hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.

Človeško obnašanje je namreč še vedno največji dejavnik tveganja v cestnem prometu. Brez zadostne vzgoje in izobraževanja ter predvsem kontinuiranega vseživljenjskega učenja, pa se ta dejavnik tveganja še poglablja.

Zastavlja se vprašanje, zakaj so mladi, kljub vzgoji in izobraževanju še vedno najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč. Je temu kriva mladostniška zanesenost, dokazovanje samemu sebi in drugim, ... ali  nezadosten sistem izobraževanja o prometni varnosti? Kaj pa potem? Ko opravimo izpit, vozimo nekaj let in če nismo omejeni z zdravniškimi pregledi, vozimo brez vsakršnih obveznosti do svojega 80 leta starosti, ne da bi se sploh kdaj vprašali, ali še poznamo prometne predpise, ali smo seznanjeni s spreminjajočimi se prometnimi režimi, spreminjajočo zakonodajo, ... ali bi še znali oskrbeti ponesrečenca, če se prvi pripeljemo na kdaj hude prometne nesreče?

V raziskavah (Gril, 2010) je bilo ugotovljeno, da trenutno zastavljen izobraževalni sistem na področju vzgoje in varnega ravnanja v cestnem prometu ne zadošča potrebam in predvsem ustreznemu kontinuiranemu zagotavljanju ustreznih znanj za vse starostne skupine. Hkrati pa tradicionalni načini vzgoje in usposabljanja mladih za pridobivanje kompetenc potrebnih za vožnjo ter represivni ukrepi ne dosegajo želenih učinkov (povzeto po Gril, 2011).

Kako zapolniti manjkajočo vrzel? Ali so to formalna uvajanja izobraževanj (npr. v obliki pet ali desetletnih preverjanj znanj, ki bi bila nujna ob spremembi prometnih režimov, zakonodaji, ... Ali je ključ v neformalnih izobraževanjih, ki smo se jih lotile organizirane skupine civilne družbe, ki ne želimo, da bi se naše zgodbe ponavljale?

Kako med mladimi (pa tudi starejšimi) spodbuditi, da je voziti varno kul in da si največji »frajer« če voziš po omejitvah in skladno s cestnoprometnimi predpisi (pa ne zato, ker boš prihranil nekaj denarja zaradi vedno višjih kazni, ampak ker ne boš ogrožal sebe in drugih udeležencev v prometu in boš svojim voznikom velik vzor)?

Manjkajočo vrzel je potrebno nekako zapolniti. Z izobraževanji, ki so ljudem (tako mladim kot starejšim) blizu, s katerimi spodbujamo ustvarjanje pozitivnih vrednot, zavesti o krhkosti življenj (svojega in drugih) ter odgovornega ravnanja v cestnem prometu. Pravi način je kontinuirano vplivanje na otroke v vseh starostnih obdobjih, hkrati pa v proces učenja vključiti starše otrok, njihove stare starše, ter kontinuirano vplivati tudi na njihova stališča do pozitivnega ravnanja in zgleda v cestnem prometu – ustvariti trajnostno, vseživljenjsko učenje.

Namen in cilji

• Pri bodočih in mladih voznikih (ciljna skupina med 15 in 22 let), ki zaradi neizkušenosti, načina življenja in drugih razlogov spadajo v rizično skupino, spodbuditi razmišljanje o pomenu varne vožnje, dvigniti zavest mladih o večji prometni varnosti in vplivati na njihovo razmišljanje o odgovornemu ravnanju v prometu zase in za druge.
• Predstaviti pomen vseživljenjskega učenja na področju prometne varnosti.
• Spodbujati varno vožnjo kot vrednoto med mladostniki in ostalimi udeleženci v cestnem prometu.
• Ozavestiti mlade in širšo javnost o hudih posledicah prometnih nesreč ter predstaviti vlogo aktivnega udejstvovanja invalidov po rehabilitaciji v vsakodnevnih situacijah.

Tematike

• Kako lahko skozi vseživljenjsko učenje vplivamo na izboljšanje prometne varnosti na naših cestah?
• Kako povečanje kazni in represivni ukrepi vplivajo na izboljšanje prometne varnosti?
• Kakšne so posledice prometnih nesreč in kakšen je njihov vpliv?
• Kako bodoči in mladi vozniki oz. starejši vozniki vidijo pomen vseživljenjskega učenja z namenom prispevanja k večji prometni varnosti?
• Kakšen je namen in vpliv neformalnega izobraževanja – v tem primeru pripovedi osebne izkušnje – z namenom ozaveščanja mladih o pomenu upoštevanja cestno prometnih predpisov?
• Kako lahko ustvarimo varno vožnjo kot vrednoto?

Viri:
Gril, R. (2010). Analiza stanja na področju managementa znanja za varnost cestnega prometa v Sloveniji. Magistrsko delo, Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije v Celju.
Gril, R., mag. manag. (2011). Psihologija v cestnem prometu kot izhodišče vzgoje in izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil. Strokovni članek v zborniku: ProRoad Safety: Vloga in pomen diseminacije znanj za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu = the role and importance of dissemination of knowledge to ensure better road safety / Pro Road Safety Conference 2011, uredila Anamarija L. Mrgole. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo, 2011.